1. DAN - TOREK, 24.10.2006

S.K.I.F. reprezentanca Slovenije se je pred odhodom na svetovno prvenstvo v Tokio zbrala pred hotelom Krona v Domžalah. Po krajšem sestanku in skupnem fotografiranju smo se člani reprezentance odpravili na dolgo pot proti Japonski.

2. DAN - SREDA, 25.10.2006

Po dolgem napornem letu in vožnji s podzemno železnico že stojimo pred hotelom GIZA CAPITOL HOTEL. Sobe so samo enoposteljne s celotnim komfortom , ki ga potrebuje vsak turist. V večernih urah se odpravljamo na ogled Metropolit Gimnazije, kjer se bo odvijalo svetovno prvenstvo. Pred prizoriščem so naši fantje, kar v temi izvedli skupinsko kato in si ogledali zunanjost veličastne zgradbe.

3. DAN - ČETRTEK, 26.10.2006

V programu bivanja v Tokiu so v začetku ogledi glavnega mesta Japonske. S tem se reprezentantje prilagajajo na tukajšnje življenje s skupnim ciljem sprostitve pred napornim ciklusom tekmovanj, ki sledijo. Po Evropskem zajtrku smo se odpravili na ogled v OENO KOEN. Številni templji v ogromnem parku so na nas naredili poseben vtis. Pred ogledom notranjosti smo se morali sezuti. Opazovali smo tradicionalno Japonsko duhovno kulturo, ki jo v tržnem delu mesta skoraj ne najdeš več. V središču parka je ploščad s čudovito fontano. Ta prostor je naša ekipa izrabila za krajši trening. Lahkotno so se ogreli in ponovili nekaj kat in tehnik karateja. Nato pa smo odhitel v živalski vrt, na ogled velikih pand in ostalih živali. V večernih urah smo si dali duška na ulični tržnici (Ameyayokocho Black Market), kjer prevladujejo prodajalci tekstila s priokusom Amerike. Večina jih prodaja kavbojke, majice, jakne …, a vse z ameriškimi napisi.

4. DAN - PETEK, 27.10.2006

Tokrat smo se odpravili stran od natrpanih Tokijskih ulic polnih domačinov, ki se jim vedno mudi. 50 km iz Tokia je znamenito mesto KAMAKURA polno starodavnih templjev in znamenitega kipa velike Bude. Ogled kipa Bude je na nas naredil velik vtis in vsi smo hiteli s fotografiranjem in nakupi spominkov, ki nam bodo čez čas vračali spomin na čudovito Japonsko. Prav tako je prelep kompleks templja TOKEI-JI, ki še sedaj deluje. V njem so pokopališča starodavnih lastnikov samurajev in njihova svetišča, katera postopoma obnavljajo. Veliko je tudi manjših telovadnic v katerih še sedaj prebivalci templja vadijo različne veščine. Med hojo po mestu so reprezentantje samostojno opravili krajše ponovitve kat ali borbenih tehnik, kar jim vliva dobro voljo in krepi zavest dobre pripravljenosti.

5. DAN - SOBOTA, 28.10.2006

Pred nami je nov sončen dan. Ogled četrti ODAIBA je nekaj posebnega, saj je tukaj razcvet Japonske moderne arhitekture z imenitnimi stavbami. Tu najdemo mavrični most, Fuji televizijski stolp z 1200kg težko kroglo na vrhu, kip svobode, ki je kopija Ameriškega, Palette Town z ogromnim razglednim kolesom, muzej Toyote z imenitnimi avtomobil, Venus Fort nakupovalni center zgrajen v stilu renesanse z umetnim nebom… Vsi objekti so prečudoviti in kar nekoliko malo časa je na voljo, da bi si lahko vse natančno ogledali in poslikali. Tudi tokrat so reprezentantje na ploščadi pred kipom svobode izvedli nekaj kat, obe ekipi pa po treningu še obe finalni kati. V večernih urah pa je potekal pripravljalni trening kar na ulici za hotelom. Svetovno prvenstvo se hitro bliža in naši trenerji izrabljajo prosti čas za zadnje nasvete in dvig pripravljenosti.

6. DAN - NEDELJA, 29.10.2006

Vstali smo že uro prej kot običajno in se odpeljali v centralni S.K.I.F. DOJO-KUGAHARA. Reprezentantje so sabo vzeli kimone in opravili eno urni trening. Kljub nedelji je DOJO odprt in v njem se odvijajo treningi. Vsi imamo dober občutek in fantje ter dekleta so vzeli vadbo z vso resnostjo in častjo do matičnih prostorov S.K.I.F.-a. Za vsakega karateista je velika čast trenirati v telovadnici, kjer so znoj prelivali znani svetovni mojstri kot je Kancho Hirokazu Kanazawa 10.DAN. Nato smo se odpravili v HARAJUKU četrt, ki je rezervirana za kulturo mladih. Tu smo srečali Japonsko mladino oblečeno po prav čudni modi. Za primerjavo je vse skupaj podobno naši maškaradi. Frekvenca ljudi je tu prav velika, na dan se po glavni ulici sprehodi 2.000.000 ljudi. Zgleda kot, da bi cela Slovenija hodila po eni ulici. Mislim, da je opisovanje neznosne gneče nepotrebno.

7. DAN - PONEDELJEK, 30.10.2006

V dopoldanskem času smo odšli v Metropolitan Gymnasium Center, kjer je vodstvo reprezentance opravilo vse potrebno okoli registracije in prijav tekmovalcev. Popoldan smo si ogledali Metropolitan Government building (vladna palača). Povzpeli smo se na 45. nadstropje 296 m velike zgradbe. Prevzel nas je čudovit razgled na podobo Tokia iz ptičje perspektive. Preostanek dneva smo si dali duška v UENI na črni tržnici z mrzličnim nakupovanjem spominkov in daril. Vedeli smo, da je to zadnji dan za nakupe, ker se že jutri začne tekmovalni ciklus s pričetkom seminarjev.

8. DAN - TOREK, 31.10.2006

Vsi navdušeni smo se odpravili na seminar iskat nova znanja velikih karate mojstrov. Tekmovalci so si podrobno ogledali dvorano seminarja (SUB ARENA), ker bo tu v času svetovnega prvenstva zanje pripravljalnica na nastop. Vsi se dobro počutijo in nestrpno pričakujejo svoj nastop, da pokažejo kaj znajo. Vodstvo reprezentance je sodelovalo na sodniškem seminarju, kjer se spoznavajo z novimi pravili sojenja in usklajujejo podrobnosti načina sojenja. Nosilci višjih dan pasov so sodelovali na YUDASHI-KAI seminarju, ki je pripravljen za največje mojstre S.K.I.F. svetovne zveze. Tu se seznanijo z najnovejšimi smernicami shotokan karate do-ja in uvedbo novih tehnik karateja v prakso.

9. DAN - SREDA, 01.11.2006

Podoben dan kot včeraj. Na seminar so odšli trenerji in vodstvo odprave. Prisostvovali so na sodniškem in YUDASHI-KAI seminarju. Ostali člani so se jim pridružili v večernih urah na enournem zakupljenem treningu. Poleg nas so trenirale še nekatere ostale reprezentance: Poljska, Švica, Mehika in Italija. Pogledi so se izmenjevali iz vseh strani telovadnice in iskali značilnost nasprotnikove forme. Prav pazljivi smo morali biti, da ne izdamo preveč našega znanja in pokažemo konkurenci kako dobro smo pripravljeni.

10. DAN - ČETRTEK, 02.11.2006

Nastopil je zadnji dan pred pričetkom tekmovanja. Vsi , ki so se odločili opraviti izpit za DAN pasove so odšli v SUB ARENO. V telovadnici se je zbralo okoli 100 kandidatov in izpiti so trajali kar nekaj ur. Veliko veselje je bilo opazovati naše kandidate, ki so z vso resnostjo pristopili k polaganju in prikazali visok nivo karateja v vseh pogledih. Glede na ostale kandidate so izstopali v izvedbi različnih tehnik, kat in kumitja. Ob kocu smo vsi vedeli da so izpite odlično opravili, kljub temu, da bodo rezultate izvedeli šele na zaključnem banketu. Ostali člani reprezentance so v popoldanskem času izvedli lažji sprostitveni trening v okolici hotela. V večernih urah je na sestanku reprezentance prevladoval pozitivni borbeni duh in optimizem pred začetkom svetovnega prvenstva.

11. DAN - PETEK, 03.11.2006

3. november 2006 se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino Slovenskega karateja. Prvi dan svetovnega prvenstva je član Slovenske reprezentance SEBASTIAN KANTUŽER postal svetovni prvak v borbah posamezno v kategoriji mladincev od 14 do 15 let. Sebastian se je za zlato medaljo kosal s tremi Japonci in po fenomenalnih bojih na koncu slavil. V celotnem delu tekmovanja ni predal nobene točke in suvereno ter odločno boril do samega vrha. Tako je Sebastian postal prvi Slovenec v naši mladi državi, ki je dobil medaljo na svetovnih prvenstvih v karateju na sploh. Skupni uspeh je dopolnil njegov reprezentančni kolega Timotej Kokalj z odličnim šestim mestom v enaki kategoriji. Med prvimi osmimi v kategoriji je bilo 5 Japoncev, 1 Azerbajdžan in naša fanta. Vso ekipo je zajelo navdušeno veselje in brez glasu zaradi bučnega navijanja smo se razposajeni vračali v hotel.

12. DAN - SOBOTA, 04.11.2006

Drugi dan tekmovanja je nastopila večina tekmovalcev reprezentance v katah posamezno in ekipno ter v borbah posamezno in ekipno. Vsi so bili dobro motivirani in čutil se je pravi tekmovalni naboj. Pod vtisom prvega dne so na parterju pustili srčnost in borbenost tako, da si zaslužijo vsi iskrene čestitke. Mnogim pa je zmanjkalo nekaj športne sreče in neugodni žreb je opravil svoje. V finale se je uspelo uvrstiti ženski ekipi v katah ter Tamari Kokalj posamezno v katah. Nihče od nastopajočih ni bil preveč razočaran, saj so se zavedali, da je to tekmovanje najvišjega nivoja in da so se pomerili s konkurenco najboljših karateistov iz celega sveta.

13. DAN - NEDELJA, 05.11.2006

Zadnji dan svetovnega prvenstva v karateju je postregel s finali v katah in borbah. Naši reprezentanci je prinesel novo veliko veselje, saj je ženska ekipa ponovila izvrstno izvedbo finalne kate iz predkroga in zasedla odlično drugo mesto. Tako so članice: Mateja Breznik, Tamara Kokalj in Polonca Hull na podelitvi veselo in ponosno prejele srebrne medalje. Skupni uspeh je dopolnila Tamara Kokalj posamezno v kategoriji mladink od 18 do 19 let, ki je z odlično natančno izvedbo kate zasedla peto mesto. Vsi ti doseženi rezultati so za našo malo številčno reprezentanco velik uspeh. Hkrati so dokaz, da se v S.K.I. zvezi Slovenije goji dober karate, ki tudi v širšem svetovnem merilu vpliva na visoko konkurenčnost. Prizadevnim in marljivim članom reprezentance omogoča, da lahko posegajo po najvišjih mestih. Vsi uspehi potrjujejo, da je vodstvo reprezentance z vsemi člani na dobri in pravi poti. Vsi se že veselimo naslednjega svetovnega prvenstva, ki bo verjetno v Grčiji.

14. DAN - PONEDELJEK, 06.11.2006

Z veseljem v srcih se spuščamo na Brniško letališče in komaj čakamo, da se po dveh tednih srečamo z domačimi. Na izhodu nas je pričakala množica znancev in domačih z velikim napisom DOBRODOŠLI SLOVENSKI KARATEISTI. Solze sreče so igrale svoj ples v očeh slehernega in objemi ter čestitke so se nizale kot po tekočem rak. Lepo je videti kako se vsi srčno veselijo uspehov S.K.I.F. reprezentance. Zaključek naše reprezentančne poti je bil v Naklem pri Kranju. Na skupni večerji smo izmenjevali vtise in pripovedovali zgodbe iz daljne japonske. Sensei Ivan Čerič je v svojem govoru pohvalil vse udeležence na svetovnem prvenstvu in jim zaželel srečo in uspehov še v naprej. Poudaril je, da to ni konec poti temveč nov začetek in hkrati obveza vseh članov, da se že sedaj prično pripravljati na prihajajoče evropsko prvenstvo ter naslednje svetovno prvenstvo.